Zakaj paleoisti, ki uživajo meso, niso sovražniki?

Naslov tega članka bi lahko bil tudi: “Zakaj ne moremo živeti v sožitju?” Nikakor ne morem razumeti, zakaj striktni paleoisti in vegetarijanci vlečejo vsak na svojo stran vrvi. Je že res, meso je za obe skupini zelo pomembno, ampak zaradi nasprotnih razlogov. Vendar se je izkazalo, da si nismo tako različni. Nismo sicer za neko skupinsko objemanje, ampak zdi se mi, da gremo v tisto smer.

Še vedno mi je smešno opisovanje vegetarijancev kot neke izobčene vrste hipijev, z dolgimi lasmi, znakom za mir okoli vratu in božanjem pajkov. Bi se lahko poistovetili? No, zase vem, da “živi in pusti živeti” zame ne velja čisto zares. Po neprespani noči in brenčanju komarjev okoli moje glave jih brez problema počim na steno. Prav tako mi je bolj všeč ideja pohojenega pajka, ki bi mi sicer sredi noči ušel v odprta usta. In za takšne stvari se ne mislim opravičevati nikomur. Prav tako nimam nič proti, če na kmetiji vzredijo govedo ali prašiča, s katerim se potem cela družina prehranjuje celo leto. Me to naredi slabega človeka? Mogoče. Nikoli se nisem opredeljevala za razsvetljenega človeka. Tistega, ki prinaša mir na zemljo in živi v popolnem ravnovesju. Število razbitih tipkovnic pod mojo posteljo narašča iz leta v leto, obožujem adrenalin in zelo intenzivno izražam svoja čustva. In prav tako kot vegetarijanci občasno ubijemo kakšnega pajka, na drugi strani paleoisti niso krvoločni lovilci, ki na poti iz službe ubijejo vsako šibkejše živo bitje, zgolj za preživetje. Ko sem začela raziskovati obe skupini, sem ugotovila, da imamo kar nekaj skupnega. Ja, res je. Pravim paleoistom je namreč zelo pomembno, od kje prihaja meso, ki ga jedo, in kako se za te živali skrbi, preden postanejo zrezki na krožnikih. Nič manj niso ogorčeni nad fast food prehranskimi verigami, tako kot vegetarijanci. Večina jih zavrača meso živali, ki so vzrejene nehumano. Ja, seveda so med nami tudi precejšnje razlike, pa vendarle sem ugotovila, da je Paleo svet, svet ljudi, ki do živali niso nehumani.